Pomen varovane gospodinjske skupnosti za starostnike z demenco

Demenca je napredujoča možganska bolezen, ki prizadene možganske funkcije, kot so spomin, mišljenje, prostorska in časovna orientacija ter sposobnosti govornega izražanja. Da bi te procese razkroja človekove osebnosti in s tem odvisnosti od drugih, čim bolj upočasnili, si v domovih za starostnike s strokovno psihosocialno obravnavo v okviru varovanih gospodinjskih skupnosti prizadevamo podpreti zmožnosti in zdravljenje starostnikov v primežu demence. Na ta način čim dlje ohranjamo njihove delovne spretnosti in družbene aktivnosti, saj imajo tudi ljudje z demenco, omejitvam, ki jih prinaša ta epidemija 21. stoletja navkljub, pravico živeti življenje, podobno običajnemu.

Živeti življenje, podobno običajnemu

V domovih sledimo usmeritvam Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti za delo z osebami z demenco na področju institucionalnega varstva starejših. Tako imajo stanovalci z demenco v mnogih domovih po Sloveniji, tudi v našem, možnost, da v okviru gospodinjskih skupnosti prostovoljno sodelujejo pri aktivnostih, ki se poskušajo čimbolj približati vsakdanjemu življenju. V okviru psihosocialne obravnave oseb z demenco so namreč posebej primerne aktivnosti, ki posnemajo življenje pred boleznijo, zato v obravnavo vključujemo tudi dejavnosti, ki poskušajo biti podobne gospodinjskim opravilom. Seveda pa te dejavnosti v okviru institucionalnega varstva potekajo tako, da so individualno prilagojene stanovalcem z demenco, kar pomeni, da potekajo v prilagojenem obsegu in pod strokovnim vodstvom, sodelovanje pri teh dejavnostih pa je prostovoljno. Pri tem nas seveda ne zanima rezultat v smislu dosežka (npr. število olupljenih jabolk), pač pa je cilj teh aktivnosti zadovoljstvo, samozavest posameznika, da zmore nekaj tistega, kar je zmogel pred boleznijo. Gospodinjske in druge aktivnosti, ki so stanovalcem blizu in so bile pomemben del življenja pred boleznijo, v okviru psihosocialne obravnave omogočajo lažje vključevanje posameznika v skupino in v aktivnosti doma za ostarele, spodbujajo samoodločanje in krepijo obstoječe zmožnosti. Starostnikom s pomočjo dejavnosti, ki se zgledujejo po običajnem vsakdanjiku, dajemo veljavo, krepimo njihovo samozavest in samospoštovanje in jih nevsiljivo spremljamo na njihovi poti. V strokovnih krogih je tovrstna sodobna obravnava starostnikov v okviru institucionalnega varstva, ki si prizadeva biti blizu vsakdanjemu življenju, tisto, za kar si prizadevajo domovi starostnikov širom po svetu. V našem domu opisane aktivnosti socialnega varstva že tri leta potekajo znotraj varovane gospodinjske skupnosti z osebami z demenco, ki tovrstno psihosocialno obravnavo najbolj potrebujejo. Vključevanje v dejavnosti, ki posnemajo življenje pred boleznijo in so stanovalcem blizu, pomembno krepi njihove obstoječe miselne, družbene in gibalne zmožnosti in jim, bolezenskim in starostnim omejitvam navkljub, omogoča podoživeti vsaj delček tistega, kar je omogočalo življenje pred boleznijo. Zadovoljni smo, da lahko v našem domu starostnikom v okviru psihosocialne obravnave ponudimo širok spekter dejavnosti za ohranjanje miselnih in orientacijskih sposobnosti, ki krepijo njihove zmožnosti in upočasnjujejo potek bolezni.  Si pa teh dejavnosti želijo tudi ostali stanovalci in njihovi svojci in jih bomo postopoma kot prostovoljno možnost vključevanja občasno omogočali tudi na drugih oddelkih.

Mostove, ki uspešno prečijo bolezenske in starostne ovire, lahko gradimo skupaj
 
Veseli smo iskrenega zadovoljstva, ki jih možnost podoživljanja vsakodnevnih življenjskih aktivnosti prinaša našim stanovalcem znotraj varovane gospodinjske skupnosti, ki morajo živeti z demenco in jim te drobne zmage v bolezni nepredstavljivo veliko pomenijo, njihovim svojcem pa tudi. Obenem se zavedamo, kako pomembno je, da o sodobnih pristopih in usmeritvah za delo z osebami z demenco, ki so vključene v institucionalno varstvo, osveščamo svojce in družbo nasploh. Mostovi, ki jih gradi varovana gospodinjska skupnost, so za starostnike z demenco namreč dostikrat še edina vez med preteklostjo in sedanjostjo; med še včerajšnjo samostojnostjo in današnjo odvisnostjo od drugih, v katero jih potiska bolezen. Zato je pomembno, da te mostove, ki uspešno prečijo bolezenske in starostne ovire, gradimo skupaj.

Mateja Černi, direktorica Doma starejših občanov Polde Eberl-Jamski, Izlake